En cours de chargement...
V svoji zbirki esejev se pesnik, pisatelj in prevajalec, dobitnik stevilnih slovenskih in tujih literarnih nagrad, ukvarja s svojo najvecjo ljubeznijo - knjizevnostjo, in sicer z avtorji in njihovimi deli, ki ga vznemirjajo do te mere, da jim nameni esejisticni premislek. Loteva se jih poglobljeno, njegove misli so sveze, prodorne in iskrive, polne zanimivih analiz, primerjav, asociacij in aluzij.
Slog pisanja je kot se za uveljavljenega literarnega ustvarjalca spodobi privlacen in dovrsen, da bralca kar potegne v tok misli in razmisljanj.
Svojo esejisticno zbirko je Josip Osti razdelil na tri dele. V prvem se ukvarja s prozo (romani ter kratkimi zgodbami) in esejistiko, tako se v svojih razmisljanjih in razglabljanjih ukvarja s pripovednistvom Isaaca Bashevisa Singerja, pise o esejih in romanih Carlosa Fuentesa, se loti erotike med peklom resnicnosti in rajem sanj ob romanu Maria Vargasa Llose Don Rigobertove beleznice, pise o Slovencih v prozi Fulvia Tomizze, o kafkovskem hladu in hasekovski toplini ob romanu Fasada Libuse Monikove, razpise se o poeziji Adama Zagajewskega, premisli Thomasovo inacico postmodernisticnega romana, se poglobi v romanu Intimnost Hanifa Kureishija, potem se loti se metafore kot kljuca za resnicnost pri romanih Michela Viewgha in sklene prvi razdelek z obravnavo Velickovicevega romanesknega prvenca Vojna, podobna burleski.
V drugem razdelku se loti potovanj in potopisov, to obdela v naslednjih esejih: Potopis v Bosni in Hercegovini, Igra zrcal v romanu Ivana Lovrenovica Potovanje Ivana Frane Jukica, Avtor izmisljen, osebe resnicne ali o Flisarjevem romanu Potovanje predalec, Magija pripovedovanja ali o Zgodbah s poti Evalda Flisarja.
V tretjem razdelku se loti dnevniske literature, pise o dnevnikih Andrea Gida, Franza Kafke, Witolda Gombrowicza in Maxa Frischa, k temu pa pridoda se esej o pismih pisateljev in epistolarni literaturi.
Gre za nedvomno aktualne premisleke o knjizevnosti nase dobe (20. in 21. stoletja) in poglobljene uvide v dolocene poetike avtorjev (tudi v primerjalnem smislu), ki so pomembno sooblikovali svetovno, evropsko in slovensko knjizevnost.