En cours de chargement...
Ce sta bila Ciolkovski in Oberth prva teoretika, je bil Potocnik prvi in¸enir vesoljskih tehnologij in hkrati clovek, ki je zasnoval prvo arhitekturo v vesolju.
Leta 1929, tik pred smrtjo, je napisal knjigo Problem vo¸nje po vesolju - raketni motor, s katero je postavil prvo celovito izhodi¨ce sodobne astronavtike in kozmonavtike. V Noordungovem casu je bilo tovrstno raziskovanje le drzno predvidevanje, ki ga kljub matematicni natancnosti zamisli ni bilo moc preveriti v praksi.
Skoraj tri desetletja, preden je prvo telo, ki ga je izdelal clovek, poletelo v vesolje, ter ¨tirideset let pred prvim pristankom na zunajzemeljskem telesu, je Potocnik zasnoval edinstven premik v tehnologiji, ki je ¨e danes zvecine neuresnicen. A njegova nacela se vse bolj in bolj potrjujejo. Knjiga, v izvirniku naslovljena Das Problem der Befahrung des Weltraums - der Raketen-Motor, je iz¨la v Berlinu, v nem¨cini, tedaj uradovalnem jeziku vecjega dela osrednje Evrope.
Ceprav je bil avtor relativno neznan, je bila po spletu nakljucij ¨e istega leta prevedena v angle¨cino - v ¨tirih ¨tevilkah revije Science Wonder Stories so bili objavljeni vsi njeni najbolj kljucni in revolucionarni deli. ´e leta 1935 so svoj prevod dobili Rusi. Glede na izku¨nje druge in tretje generacije raziskovalcev vesolja lahko upraviceno trdimo, da je Potocnikova knjiga vplivala na ameri¨ki, ruski in evropski vesoljski program.
Wernher Von Braun, oce poletov na Luno, je doktoriral z mocnimi referencami na Problem vo¸nje po vesolju. Rusi, vkljucno z glavnim in¸enirjem Sergejem Koroljovom, so knjigo poznali ¸e dolgo pred svojimi pionirskimi poleti. Slovenci smo svoj prevod dobili ¨ele leta 1986 pri Slovenski matici. Vse dokler ni bilo Hermanu Potocniku Noordungu postavljeno spominsko sredi¨ce v Vitanju, od koder izvira rod njegove matere, je bilo tudi v Sloveniji zanimanje zanj redkost.
Zaradi neznanosti ter neume¨cenosti Potocnikovega imena, ne pa tudi dela, je npr. njegovo odkritje geostacionarne orbite pozneje bolje uporabil Arthur C. Clarke. ´e leta 1945 je v reviji Wireless World objavil svoj prelomni clanek Extra-Terrestrial Relays - Can Rocket Stations Give Worldwide Radio Coverage?, v katerem je na Noordungovo orbito idejno utiril komunikacijske satelite. Na tej orbiti se namrec izenacita Zemljina gravitacija in privlacna sila ostalih nebesnih teles, torej je za delovanje kakr¨nega koli mehanizma potrebno kar najmanj energije.
Brez tak¨nih satelitov si danes ne moremo predstavljati sodobnih telekomunikacij ali prenosa podatkov na vecje razdalje.
Podobne usode je bila dele¸na Potocnikova vesoljska postaja. Zasnovana je bila kot tridelni geostacionarni satelit, sestavljen iz soncne elektrarne, observatorija in bivalnega kolesa. Ta ideja je ¨e po vec desetletjih razmi¨ljanja o naseljevanju vesolja najbolj revolucionarna.
Vrtece se bivalno kolo, kro¸na konstrukcija, ki s centrifugalno silo vzpostavlja umetno te¸nost, je najbolj¨a in obenem preprosta re¨itev za dalj¨e bivanje cloveka v brezte¸nosti. Na tak¨ne pogoje namrec nismo prilagojeni in imajo dolgorocno na na¨e telo negativen vpliv. Postaja pa bi bila lahko na tej orbiti idealno izhodi¨ce za dalj¨e polete v vesolje, saj je najvecja ovira za to ¨e vedno Zemljina privlacna sila.
Herman Potocnik Noordung je v svoji knjigi razvil ¨e mnogo manj¨ih in vecjih izumov, preko katerih je cloveku utiral pot za ¸ivljenje v pogojih brezte¸nosti.
Z eticnega zornega kota je celo predvidel zlorabo vesolja za voja¨ke namene in svaril pred njo. Predvsem pa je kot prvi domislil celovit sistem za clovekovo raziskovanje in poselitev izvenzemeljskega prostora - vse od poleta v vesolje, bivanja v njem in koncno vrnitve na Zemljo.
Kolikor kratko in neopa¸eno je bilo Potocnikovo ¸ivljenje, toliko bolj opazen in pomemben je navdih, ki ga vnemajo njegova odkritja.
Ta navdih se dotika tako znanstvenikov kot umetnikov. Povzrocil je, da se v Vitanju, v Sloveniji, v Evropi oblikuje prvo kulturno sredi¨ce vesoljskih tehnologij na svetu. Njegova naloga bo pionirska: sistematicno odkrivati pomen kulturnih vzorcev za prihodnje osvajanje vesolja ter - po Potocnikovem vzoru - zdru¸evati znanost in umetnost v tisto, kar lahko le slutimo, ne moremo pa ¨e doumeti.
