V Elvisovi sobi je izjemno izpisan roman o odrascanju in verjetno tudi prvi slovenski roman, ki skozi osebno pripoved prepricljivo prikaze obdobje osamosvajanja nase drzave. Jan je povsem obicajen otrok, ki hodi v solo v osemdesetih. Tu so prvo kolo, nato prve ljubezni, tezaki pred solo, skrbni starsi in kup drobnarij, ki gradijo nasa zivljenja: od prvih epizod Vojne zvezd do barvnega televizorja.
Morda ga od vrstnikov (tako kot njegovega avtorja) loci le izjemna domisljija. V vojsko odide tik pred razpadom Jugoslavije, v casu, ko nekoc nepomembne stvari postanejo pomembne - recimo, kaksne vere je makedonska druzina sosolca Elvisa, pa zasepetane zgodbe o dogajanju v gozdovih po drugi vojni. In ko razpade drzava, se zaprejo tudi vrata Elvisove sobe, prostora svetlih otroskih iger. V Elvisovi sobi je izjemno izpisan roman o odrascanju in verjetno tudi prvi slovenski roman, ki skozi osebno pripoved prepricljivo prikaze obdobje osamosvajanja nase drzave.
Vajeni smo, da Sebastijan Pregelj (r. 1970) kompleksne teme zapisuje z navidezno preprostostjo, hkrati pa s kristalno izbrusenimi stavki. A ce je doslej tako njegova proza za otroke kot odrasle pogosto posegala v zgodovino (serija Zgodbe s konca kamene dobe, roman Leta milosti) ali celo fantastiko (romani Moz, ki je jahal tigra; Kronika pozabljanja; Vdih, izdih ...), je tokratni roman hommage njegovemu otrostvu, po detajlih kronotopa pa vcasih celo blizu avtobiografski pisavi.
Sebastijan Pregelj se je rodil leta 1970 v Ljubljani. Je diplomirani zgodovinar. V revijah objavlja zgodbe od leta 1992. Leta 1996 je izsel njegov prvenec Burkaci, skrunilci in krivoprisezniki, sledila je zbirka kratke proze Cirilina roza. Sodeluje tudi v antologiji Cas kratke zgodbe, ki je izsla se v nemskem in ceskem prevodu. Zivi in dela v Ljubljani in je clan Drustva slovenskih pisateljev.
V Elvisovi sobi je izjemno izpisan roman o odrascanju in verjetno tudi prvi slovenski roman, ki skozi osebno pripoved prepricljivo prikaze obdobje osamosvajanja nase drzave. Jan je povsem obicajen otrok, ki hodi v solo v osemdesetih. Tu so prvo kolo, nato prve ljubezni, tezaki pred solo, skrbni starsi in kup drobnarij, ki gradijo nasa zivljenja: od prvih epizod Vojne zvezd do barvnega televizorja.
Morda ga od vrstnikov (tako kot njegovega avtorja) loci le izjemna domisljija. V vojsko odide tik pred razpadom Jugoslavije, v casu, ko nekoc nepomembne stvari postanejo pomembne - recimo, kaksne vere je makedonska druzina sosolca Elvisa, pa zasepetane zgodbe o dogajanju v gozdovih po drugi vojni. In ko razpade drzava, se zaprejo tudi vrata Elvisove sobe, prostora svetlih otroskih iger. V Elvisovi sobi je izjemno izpisan roman o odrascanju in verjetno tudi prvi slovenski roman, ki skozi osebno pripoved prepricljivo prikaze obdobje osamosvajanja nase drzave.
Vajeni smo, da Sebastijan Pregelj (r. 1970) kompleksne teme zapisuje z navidezno preprostostjo, hkrati pa s kristalno izbrusenimi stavki. A ce je doslej tako njegova proza za otroke kot odrasle pogosto posegala v zgodovino (serija Zgodbe s konca kamene dobe, roman Leta milosti) ali celo fantastiko (romani Moz, ki je jahal tigra; Kronika pozabljanja; Vdih, izdih ...), je tokratni roman hommage njegovemu otrostvu, po detajlih kronotopa pa vcasih celo blizu avtobiografski pisavi.
Sebastijan Pregelj se je rodil leta 1970 v Ljubljani. Je diplomirani zgodovinar. V revijah objavlja zgodbe od leta 1992. Leta 1996 je izsel njegov prvenec Burkaci, skrunilci in krivoprisezniki, sledila je zbirka kratke proze Cirilina roza. Sodeluje tudi v antologiji Cas kratke zgodbe, ki je izsla se v nemskem in ceskem prevodu. Zivi in dela v Ljubljani in je clan Drustva slovenskih pisateljev.