Sebastijan Pregelj

Pripoved o drugi svetovni vojni deluje kot nekaksna pravljica. Ne v smislu kakrsnekoli lahkotnosti snovi, ceprav izvirne ljudske pravljice tudi niso bile ravno lahkotne, pac pa v smislu, da se s pripovedovanjem prenasajo tudi moralne pozicije, zapovedi eticnega ravnanja in tabuji. Prababicino pripovedovanje poganja osnovni cloveski gon pripovedovanja zgodb sploh - pripoveduje, da bi osmislila pretekle dogodke, osmislila svoje preteklo delovanje in ravnanje ter usode svojih bliznjih.
A tudi zato, da bi osmislila pravnukovo zivljenje. Druzinska zgodovina, ki jo pravnuk zdaj prvic odkriva, gradi njegovo identiteto, z njo se ne prenasajo le druzinske travme, pac pa tudi cloveska upornost, zelja po prezivetju, boj za ohranjanje dostojanstva in cloveskosti.