Tsa Ka Gare: 1) Dipadi [Re ka bala dilo ka menwana go fihla ka dikete. Ka sebadi re ka bala le go hlakantsha dipalo tse dikgolo go feta dikete. Ka lephephe re kgona go ba le rekhoto. Dipalo tsa kganetso di bala bontshi ka tlase ga lefela. Di re thusa go bala sekoloto, go bontsha taetso (direction), le tse dingwe.] 2) Mesongwana Ya Dipalo [Ge re tseba palomoka ya dipadi tse pedi, dife goba dife, re tla kgona go hlakantsha le go ntsha dipalo tse dikgolo ge re di beakantse ka dikete, magolo, masome le mentso.
Go atisa ke go hlakantsha gape le gape ebile go bonolo ge re tseba setsweletswa sa dipadi tse pedi dife goba dife gomme re atisa palo ye ka mentso, masome, makgolo, le dikete tsa palo yela. Mokgwa wa bonolo wa go arola ke go ntsha dikete tsa kgauswi le palo yeo re e arolago, le makgolo a yona, masome le mentso go fihlela sesadiswa ele lefela goba palo ya ka tlase ga yeo re arolang ka yona. Gomme karabo ke palomoka ya makgetlo ao re ntshitseng yeo re arolang ka yona.
Go meta bontshi, re swanetse go bea diripana magareng ga dipalo tseo di feletseng.] 3) Diripana [Ge re di file maina, re kgona go di somisa bjalo ka dipadi (digits). Dipalo tseo di nang le tseo di tsenang ntle le go sadisa (factors) di re thusa go dira diripana tsa go lekana, le go dira dikelo (units) tsa go meta nako, boima, botelele, goba dilo tse dingwe. Diripana tsa go swana le dilai tsa pizza, metsoso le metsotswana ya nako di bontsha mehola ya diripana.
Mo kgaolong ye, re bontsha ditsela tsa bobadi tseo re di latelang ge re hlakantsha, re ntsha, re atisa difraction le ge re arola palo ka fraction. Re bontsha le mekgwa ya go ripa ka lesome eleng seo se re fang masongwana (decimals). Ka ge didecimal ele dipadi, di nolofatsa mesongwana ya dipalo go feta diripana, ebile di fa nepo (digital precision).] 4) Bontshi Bjo Re Sa Bo Tsebeng [Melao ya bobadi bjalo ka go hlakantsha goba go ntsha palo ya go swana ka mo le ka mo ga equation, le go atisa ka reciprocal ka mo le ka mo, yeo e bonalang ele go tshedisa term e re thusa go hwetsa dikarabo.
Go somisa mangwalwana (variables) bjalo ka "x" goba "a" le "b" go re thusa go fa dikarabo tsa kakaretso le go ngwala melao ya bobadi ya kakaretso ka bokopana. Mengwalo ya ditekatekano e re thusa go rarolla diproblem tsa go fapana ge fela mongwalo wa ka go left o emetse palo ya go lekana le mongwalo wa ka go right wa equation. Diswani (identities) ke mengwalo yeo e fang karabo ya go swana le ge palo yeo e emetsweng ke "x" e ka fetoga.] 5) Mesongwana ya Algebra [Algebra e bontsha mekgwa ye mekaonekaone, yeo e nabileng, ya bobadi.
Go atisa le go arola mengwalo ya algebra ke mosomo wo o nyakang hlokomelo ye kgolo le practice go fihlela re tlwaela go lokela le go tlogela masakana. Go nolofatsa mongwalo, re swanetse go tseba seo eleng term ka ge re tshedisa term ka moka eseng diripana tsa term. Ge mongwalo (expression) ele fraction re swanetse go tshedisa "x" goba numerator gomme re bone gore ke efe yeo e re fihlisang karabong.
Go tseba papano magareng ga subtraction le minus goba positive le plus, gape le go fetoga ga maswao, go bohlokwa kudu ge re soma ka dipalo tsa kganetso (negative numbers).] 6) Mengwalo ya Algebra [Kgaolo ye e hlalosa dihlaka (terms) tsa go fapana tsa mongwalo wa algebra. E hlalosa gape le gore re swanetse go soma ka term efe pele. Re swanetse go dula re gopola gore go tshedisa diterm ke tsejana ya go kgaoletsa fela.
Go swana ga dipoelo (consistency) ge re latela ditsela tsa go fapana go re thusa go thibela boaketsi (fallacy).] 7) Pego Ka Dipalo [Dilo tseo di metwang ke tse supa fela gomme dikelo tsa tsona di bitswa SI Units. Ka morago ga go meta, babadi le boramahlale ba dira pego ka diswantsho tseo di bontshang go fetoga ga selo se ge se bapetswa le sela. Ba somisa mehuta ya go fapana ya diChart le diGraph. Ebile ba kgona go lemoga kamano ya tseo ba di metilego gomme ba bontsha dikgopolo (theories) tsa bona ka equation.]
Tsa Ka Gare: 1) Dipadi [Re ka bala dilo ka menwana go fihla ka dikete. Ka sebadi re ka bala le go hlakantsha dipalo tse dikgolo go feta dikete. Ka lephephe re kgona go ba le rekhoto. Dipalo tsa kganetso di bala bontshi ka tlase ga lefela. Di re thusa go bala sekoloto, go bontsha taetso (direction), le tse dingwe.] 2) Mesongwana Ya Dipalo [Ge re tseba palomoka ya dipadi tse pedi, dife goba dife, re tla kgona go hlakantsha le go ntsha dipalo tse dikgolo ge re di beakantse ka dikete, magolo, masome le mentso.
Go atisa ke go hlakantsha gape le gape ebile go bonolo ge re tseba setsweletswa sa dipadi tse pedi dife goba dife gomme re atisa palo ye ka mentso, masome, makgolo, le dikete tsa palo yela. Mokgwa wa bonolo wa go arola ke go ntsha dikete tsa kgauswi le palo yeo re e arolago, le makgolo a yona, masome le mentso go fihlela sesadiswa ele lefela goba palo ya ka tlase ga yeo re arolang ka yona. Gomme karabo ke palomoka ya makgetlo ao re ntshitseng yeo re arolang ka yona.
Go meta bontshi, re swanetse go bea diripana magareng ga dipalo tseo di feletseng.] 3) Diripana [Ge re di file maina, re kgona go di somisa bjalo ka dipadi (digits). Dipalo tseo di nang le tseo di tsenang ntle le go sadisa (factors) di re thusa go dira diripana tsa go lekana, le go dira dikelo (units) tsa go meta nako, boima, botelele, goba dilo tse dingwe. Diripana tsa go swana le dilai tsa pizza, metsoso le metsotswana ya nako di bontsha mehola ya diripana.
Mo kgaolong ye, re bontsha ditsela tsa bobadi tseo re di latelang ge re hlakantsha, re ntsha, re atisa difraction le ge re arola palo ka fraction. Re bontsha le mekgwa ya go ripa ka lesome eleng seo se re fang masongwana (decimals). Ka ge didecimal ele dipadi, di nolofatsa mesongwana ya dipalo go feta diripana, ebile di fa nepo (digital precision).] 4) Bontshi Bjo Re Sa Bo Tsebeng [Melao ya bobadi bjalo ka go hlakantsha goba go ntsha palo ya go swana ka mo le ka mo ga equation, le go atisa ka reciprocal ka mo le ka mo, yeo e bonalang ele go tshedisa term e re thusa go hwetsa dikarabo.
Go somisa mangwalwana (variables) bjalo ka "x" goba "a" le "b" go re thusa go fa dikarabo tsa kakaretso le go ngwala melao ya bobadi ya kakaretso ka bokopana. Mengwalo ya ditekatekano e re thusa go rarolla diproblem tsa go fapana ge fela mongwalo wa ka go left o emetse palo ya go lekana le mongwalo wa ka go right wa equation. Diswani (identities) ke mengwalo yeo e fang karabo ya go swana le ge palo yeo e emetsweng ke "x" e ka fetoga.] 5) Mesongwana ya Algebra [Algebra e bontsha mekgwa ye mekaonekaone, yeo e nabileng, ya bobadi.
Go atisa le go arola mengwalo ya algebra ke mosomo wo o nyakang hlokomelo ye kgolo le practice go fihlela re tlwaela go lokela le go tlogela masakana. Go nolofatsa mongwalo, re swanetse go tseba seo eleng term ka ge re tshedisa term ka moka eseng diripana tsa term. Ge mongwalo (expression) ele fraction re swanetse go tshedisa "x" goba numerator gomme re bone gore ke efe yeo e re fihlisang karabong.
Go tseba papano magareng ga subtraction le minus goba positive le plus, gape le go fetoga ga maswao, go bohlokwa kudu ge re soma ka dipalo tsa kganetso (negative numbers).] 6) Mengwalo ya Algebra [Kgaolo ye e hlalosa dihlaka (terms) tsa go fapana tsa mongwalo wa algebra. E hlalosa gape le gore re swanetse go soma ka term efe pele. Re swanetse go dula re gopola gore go tshedisa diterm ke tsejana ya go kgaoletsa fela.
Go swana ga dipoelo (consistency) ge re latela ditsela tsa go fapana go re thusa go thibela boaketsi (fallacy).] 7) Pego Ka Dipalo [Dilo tseo di metwang ke tse supa fela gomme dikelo tsa tsona di bitswa SI Units. Ka morago ga go meta, babadi le boramahlale ba dira pego ka diswantsho tseo di bontshang go fetoga ga selo se ge se bapetswa le sela. Ba somisa mehuta ya go fapana ya diChart le diGraph. Ebile ba kgona go lemoga kamano ya tseo ba di metilego gomme ba bontsha dikgopolo (theories) tsa bona ka equation.]