En cours de chargement...
Stevilna stoletja so ekstrasenzorna dojemanja, kot so telepatija, znamenja prihodnosti in jasnovidnost, veljala za lazne fantazije, iluzije ali izume. Materialisticni pristop, ki prevladuje v znanstvenih krogih, a priori zanika kakrsno koli "duhovno" resnicnost. Razlog je v tem, da teh realnosti ni mogoce preveriti v laboratoriju. Kljub temu imajo vsi ljudje nekaj podobnih izkusenj, kot jih zanika znanost.
Na primer, lahko se spomnimo nepojasnjenih dogodkov, znamenj prihodnjih dogodkov ali sanj, ki se uresnicijo. Te izkusnje so nam pogosto koristile. To kaze, da niso bile iluzorne izkusnje. Ti pojavi niso redki in prizadenejo vsakogar. Nekateri ucenjaki, ki imajo bolj odprt um, so se tega vprasanja zeleli znanstveno lotiti. Sprasevali so se, ali obstaja nacin za razumevanje izvencutnih izkusenj, ne da bi se zatekli k okultizmu, mitologiji ali psevdo-religiozni filozofiji.
Knjiga pripoveduje o izkusnjah teh raziskovalcev. Zdaj se koncno pojavljajo dokazi, ki znanstveno dokazujejo obstoj visje ravni zavesti. Obstaja "kolektivni um", ki vsebuje ideje in misli, skupne celotnemu clovestvu. To je psihicni kozmos, ki ga lahko uporabimo v svojo korist. Iz tega kozmosa sprejemamo signale in informacije. Leta 1980 je bila "quantum entanglement" eksperimentalno potrjena. Ta lastnost je znacilna za osnovne delce.
Vsi delci (atomi, elektroni, fotoni) lahko komunicirajo med seboj, ne da bi trpeli zaradi prostorskih in casovnih omejitev. To je mocno v nasprotju s predpostavkami materialisticne fizike. Komunikacija med osnovnimi delci poteka v dimenziji, ki ni podrejena znanim fizikalnim zakonom. To dimenzijo lahko primerjamo z "univerzalnim umom". Poskusi "Projekta globalne zavesti", izvedeni na univerzi Princeton, so nedvomno pokazali obstoj svetovne zavesti.
Knjiga opisuje tako imenovano teorijo "kolektivne podzavesti", ki jo je razvil slavni psihoterapevt Carl Gustav Jung. Jungova teorija je zelo podobna novoplatonskemu konceptu "Anima mundi". Te teorije potrjujejo napovedi kvantne fizike, ki so jih razvili ugledni znanstveniki in nobelovci. Kvantna fizika dokumentira obstoj ravni, imenovane "ne-lokalna". Na tej ravni osnovni delci kljub temu, da jih locujejo velike razdalje, vedo vse drug o drugem in se obnasajo, kot da bi bili eno.
Iz materialisticne vizije vesolja, ki popolnoma temelji na snovi, nakljucno zdruzeni, se clovestvo pomika k novemu nacinu razumevanja resnicnosti, kjer snov in psiha sobivata in se integrirata. Medtem ko klasicna fizika ostaja prevladujoca v svetu, ki je zaznavna za nasa cutila, se pojavljajo nove stopnje resnicnosti z psihicnimi vsebinami. Na kvantni ravni klasicna fizika ne velja vec. Materialni del kozmosa sam ne opravlja svoje funkcije.
Potrebuje psihicno dimenzijo, to je nadaljnjo raven, nelokalnost. I Na tej ravni celo vesolje postane eno. Ni vec iz materije, temvec iz energije in informacij, koordinira pa ga sila harmonije, brez katere bi obstajal samo kaos. V najbolj skritih ravneh resnicnosti snov ne more brez psihe. Podobno potrebuje psiha materialni del, da se izrazi. To zavedanje spremlja clovestvo do novega evolucijskega preskoka, po katerem bo materialisticna prevlada prenehala.
Vzpostavila se bo doba sodelovanja med psiho in materijo. Pojavi, ki jih zdaj zanikajo, na primer zunajcutna zaznavanja, bodo postali dediscina v splosni rabi v vsakdanjem zivljenju.
