En cours de chargement...
Avtobiografska pripoved Ksenije Trs je zapisana v preprostem, humornem tonu, ki izzareva optimizem in neizmerno zivljenjsko energijo - kljub temu, da jo je zivljenje temeljito preizkusalo. Rodila se je kot nezakonska hci mladi zenski po kratkotrajni mladostni ljubezni. Oceta, ki je bil obcasno prisoten, je klicala stric atek in ga neznancem predstavljala z besedami: »Moj atek je postar Mirko, ki ima dve kobili, Pupo in Bebo.« Brezskrbna mladost na prleskem Humu, narava, zivali, gozd, travniki, vstop v solo, knjige.
Mocna naveza s starima starsema in prva izguba ob dedkovi smrti pri sestih letih. A se hujsa, ko jo mamica postavi pred dejstvo, da v novi druzini ni prostora za njo. Tudi denarja ne. In ne ljubezni. Kljub vsemu se vedno vidi svetle plati zivljenja, dokler ji na pot ne stopi crni moz ... Ki v imenu ljubezni gospodari z njo. Dolgo, predolgo isce pot iz zacaranega labirinta, a jo najde. Posebnost zgodbe je lahkotno vkljucevanje prleske govorice v pripoved, predvsem v dialogih.
Kot bi jo avtorica hotela uporabiti za mehko blazino, ki blazi krutosti in udarce resnicnosti. In ki ji obenem kljub vsem preizkusnjam pomaga ohranjati zivljenjsko radost in vedrino.