Čolnarna

30-letni pripovedovalec brez zaposlitve, prijateljev in ljubezni zivi pri materi. Igranje kitare na vaskih veselicah je dalec od sanj, ki jih je imel, ko sta v poznem otrostvu s prijateljem Knutom ustanovila rock bend. Potem pa srecanje s Knutom in njegovo druzino zaseka v kitaristov prazni tek. Vse, kar po tem sploh lahko pocne, je pisanje. Samo ko pise, nemir izgine. »Ne misli, pisi« je bil nekoc Fossejev napotek studentom v programih kreativnega pisanja.
In tudi v predavanju ob prejemu Nobelove nagrade, ki je prav tako objavljeno v knjigi, je zapisal: »Saj sem na nek nacin zmeraj vedel, da pisanje lahko resi zivljenje, mogoce ga je navsezadnje resilo tudi meni.«