»Onecejevalec je, na kratko povzeto, kronika perverzij, odklonskosti in transgresij, ki se misteriozno zgoscajo okoli enega lika. Je dokumentacija zmede, raztrganin, ki jih povzrocijo nedefinirana agresija, nasilje, gnus, ki posezejo v red stvari. Na persono Theodorja Baumanna se »nalepijo« mnoga nasa vprasanja o naravi dobrega in zlega, o omejitvah spodobnosti in nespodobnosti, navsezadnje o naravi resnicnosti in vlogi (meta)fikcije same.« (iz spremne besede Silvije Znidar)Sprva se na najbolj nepricakovanih javnih povrsinah pojavijo luzice: po trgovinah, ob spomenikih, v knjiznicah ...
Nato zacnejo v skrivnostnih okoliscinah umirati mlade zenske. Samomori ostanejo nepojasnjeni, zdi pa se, da vse poti vodijo k enemu samemu enigmatcinemu liku. Skozi pripoved se postopno izrise podoba vase zaprtega, anonimnega nomada, ki znova in znova prestopa mejo dobrega okusa. Zgodba je zrcalo in kritika danasnjega casa, casa »nove normalnosti« , v katerem je zanimivo zgolj tisto, kar je ekscesno.
Prav tako jo je mogoce brati kot katarzicno porocilo o zmagi upanja in umetnosti nad unicevalnostjo.
»Onecejevalec je, na kratko povzeto, kronika perverzij, odklonskosti in transgresij, ki se misteriozno zgoscajo okoli enega lika. Je dokumentacija zmede, raztrganin, ki jih povzrocijo nedefinirana agresija, nasilje, gnus, ki posezejo v red stvari. Na persono Theodorja Baumanna se »nalepijo« mnoga nasa vprasanja o naravi dobrega in zlega, o omejitvah spodobnosti in nespodobnosti, navsezadnje o naravi resnicnosti in vlogi (meta)fikcije same.« (iz spremne besede Silvije Znidar)Sprva se na najbolj nepricakovanih javnih povrsinah pojavijo luzice: po trgovinah, ob spomenikih, v knjiznicah ...
Nato zacnejo v skrivnostnih okoliscinah umirati mlade zenske. Samomori ostanejo nepojasnjeni, zdi pa se, da vse poti vodijo k enemu samemu enigmatcinemu liku. Skozi pripoved se postopno izrise podoba vase zaprtega, anonimnega nomada, ki znova in znova prestopa mejo dobrega okusa. Zgodba je zrcalo in kritika danasnjega casa, casa »nove normalnosti« , v katerem je zanimivo zgolj tisto, kar je ekscesno.
Prav tako jo je mogoce brati kot katarzicno porocilo o zmagi upanja in umetnosti nad unicevalnostjo.