Goran Vojnović

Esad Babacic in Goran Vojnovic s knjigo Pisma z igrisca zapolnjujeta prazne liste, ki smo jih pustili nepopisane v medsebojnih odnosih, tudi po zaslugi uspehov nasih sportnikov. Namesto da bi se soocili s svojimi obcutki, smo se prepustili njihovim zgodbam - zmagam, porazom, bojem na igriscu. Tako so zapolnjevali naso praznino, iz katere bi zraslo marsikaj, ce ne bi bili nadomestek za nase custvovanje.
Dopisovanje, ki se je odvijalo v letu 2024, je bilo vezano na koncnico lige NBA, nastop slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu v Nemciji, dirko po Franciji in poletne olimpijske igre v Parizu. Sport je nekaj, kar poleg literature najbolj veze oba avtorja, a v pismih ne gre za izmenjavo sportnih impresij in ekspresij, temvec za dvogovor o zivljenju, prezetem in vcasih kar prenasicenem s sportom.
To je skrajno intimen dialog dveh sorodnih dus, kot se za pisma tudi spodobi.